Sušenje perila v stanovanju je za marsikoga vsakdanja rešitev, predvsem v hladnejšem delu leta ali tam, kjer nimamo balkona, vrta oziroma sušilnega stroja. Mokra oblačila med sušenjem oddajajo precej vlage v zrak, zato način postavitve stojala, prezračevanje in razporeditev perila vplivajo na hitrost sušenja ter razmere v prostoru.
Težave se običajno pojavijo, ko želimo večjo količino perila posušiti čim hitreje na majhni površini. Oblačila ostanejo dlje vlažna, prostor postane soparen, perilo pa dobi neprijeten vonj. Z nekaj preprostimi spremembami lahko sušenje precej pospešimo ter obenem zmanjšamo količino vlage, ki ostane v stanovanju.
1. Perilo obesimo pregosto
Ena najpogostejših napak je preveč oblačil na enem stojalu, saj se posamezni kosi med seboj dotikajo in preprečujejo kroženje zraka. Vlaga se zato zadržuje med plastmi blaga, debelejši deli pa ostanejo mokri še dolgo potem, ko so tanjši deli že skoraj suhi. Posebej počasi se sušijo brisače, kavbojke, puloverji in druga gostejša oblačila.
Med posameznimi kosi pustimo nekaj prostora ter večje kose razporedimo čez širše dele stojala. Srajce in majice lahko obesimo tudi na obešalnike, s čimer sprostimo dodatno površino. Če imamo zelo veliko perila, je bolje uporabiti dve stojali ali sušenje razdeliti na več delov, namesto vsega naložiti na eno mesto.
2. Sušimo brez prezračevanja
Med sušenjem voda iz tkanin prehaja v zrak, zato se v zaprtem prostoru relativna vlažnost hitro povečuje. Če prostora ne prezračujemo, se sušenje upočasni, saj zrak postopoma sprejme vse več vlage. Obenem postanejo hladnejše površine bolj izpostavljene kondenzaciji, kar je posebej opazno na oknih in zunanjih stenah.

Veliko bolj učinkovito je kratko intenzivno prezračevanje, pri katerem za nekaj minut odpremo okna in zamenjamo vlažen zrak s svežim. Postopek med sušenjem po potrebi ponovimo, predvsem po pranju večje količine perila. Če imamo na voljo razvlažilec zraka, ga postavimo v prostor in zapremo vrata.
3. Stojalo postavimo ob steno
Sušilno stojalo neposredno ob hladni steni ni dobra izbira, ker se okoli perila slabše pretaka zrak. Vlaga se zadržuje med tkanino in površino stene, zaradi česar se podaljša čas sušenja ter poveča možnost kondenzacije. Težava je izrazitejša ob zunanjih stenah, katerih površinska temperatura je pozimi nižja od temperature zraka v prostoru.
Stojalo zato postavimo nekoliko stran od sten, omar in drugega večjega pohištva. Najbolje se obnese odprt del prostora z dovolj prostora za gibanje zraka okoli vseh strani perila. Pri izbiri mesta pazimo tudi na tla, saj mokro perilo v prvih minutah po obešanju včasih odda nekaj kapljic vode.
4. Perilo slabo ožamemo
Več vode kot ostane v oblačilih po pranju, tem dlje bodo potrebovala za sušenje v prostoru. Pri običajnih kosih zato uporabimo primerno hitrost ožemanja, seveda v skladu z oznakami za nego posamezne tkanine. Višje število vrtljajev odstrani več vode že v pralnem stroju, kar zmanjša količino vlage, ki jo moramo pozneje odstraniti iz zraka.

Občutljive tkanine zahtevajo nežnejšo obravnavo, zato višje hitrosti niso primerne za vsako vrsto perila. Pri debelejših kosih, primernih za močnejše ožemanje, pa se razlika hitro opazi. Pred obešanjem oblačila tudi dobro stresemo in poravnamo, ker se zmečkani ter večkrat prepognjeni deli sušijo počasneje.
5. Perilo sušimo predolgo
Če perilo več dni ostane na stojalu v slabo prezračenem prostoru, se v vlažni tkanini hitreje razvije neprijeten vonj. Posebej problematično je počasno sušenje debelejših kosov, katerih notranje plasti ostanejo vlažne precej dlje od površine. Oblačilo zato preverimo tudi na šivih, pasovih, žepih in drugih mestih, kjer je tkanina debelejša.
Ko opazimo, da se perilo po več urah skoraj ne suši več, moramo spremeniti razmere v prostoru. Pomagajo dodatno prezračevanje, večji razmik med oblačili, razvlaževanje ali premik stojala na primernejše mesto. Hitrejše enakomerno sušenje ne izboljša samo vonja perila, temveč zmanjša tudi čas, v katerem v stanovanje oddajamo dodatno vlago.
