4 nasveti za razvlaževanje po gradbenih delih

Razvlaževanje stanovanja

Po zaključku gradbenih del se mnogokrat srečamo s težavo prekomerne vlage v prostoru. Materiali, kot so beton, omet in barve, vsebujejo veliko vode, ki se postopoma sprošča v zrak, kar vodi do nezaželenih posledic. Prav zaradi tega je kakovostno razvlaževanje objekta po gradbenih delih ključnega pomena za zagotavljanje zdravega in prijetnega bivalnega okolja.

Če vlage ne odstranimo na ustrezen način, se lahko srečamo z dolgoročnimi težavami, kot so razvoj plesni, neprijeten vonj in celo poškodbe notranje opreme ter struktur. Pomanjkljivo razvlaževanje lahko povzroči resne težave za stanovalce in lastnike objektov, saj se v takšnih pogojih ustvarijo idealni pogoji za rast plesni, vlaga pa povzroči tudi razpadanje sten, tal in stropov.

1. Ogrevanje prostorov

Razvlaževanje s pomočjo ogrevanja je učinkovit način za zmanjšanje vlage v prostoru po gradbenih delih. Ko ogrevamo prostor, se zrak segreje in lahko zadrži več vlage, kar omogoča hitrejše izhlapevanje iz gradbenih materialov. Pomembno je, da med ogrevanjem zagotovimo tudi dobro prezračevanje, saj ravno to omogoča odvajanje vlage iz prostora.

Ogrevanje prostorov
Z ogrevanjem in prezračevanjem do zmanjšanja vlage.

Ogrevanje naj poteka postopoma in enakomerno, da se izognemo poškodbam materialov zaradi hitrih temperaturnih sprememb. Priporočljivo je, da prostor ogrevamo na temperaturo med 20 in 25 °C, kar omogoča optimalno izhlapevanje vlage. Hkrati je pomembno, da zračno vlago vzdržujemo pod 60 %, saj s tem preprečimo nastanek plesni in drugih težav, povezanih z visoko vlažnostjo.

2. Prezračevanje prostorov

Pozimi je priporočljivo kratko, a intenzivno prezračevanje, pri čemer večkrat dnevno na široko odpremo okna za nekaj minut. Tako se omogoči hitro izmenjavo zraka brez večjega ohlajanja prostora. Poleti, ko so zunanje temperature višje, lahko prezračevanje poteka dlje časa, saj ni tveganja za ohlajanje prostora.

Redno prezračevanje preprečuje kondenzacijo vlage na hladnih površinah in zmanjšuje tveganje za nastanek plesni. Za še bolj učinkovito prezračevanje so nepogrešljive prezračevalne naprave. Te omogočajo stalno izmenjavo zraka brez potrebe po odpiranju oken, kar je še posebej koristno v hladnih zimskih mesecih. Prezračevalne naprave s funkcijo rekuperacije toplote vračajo toploto iz odpadnega zraka nazaj v prostor, kar bistveno zmanjša toplotne izgube.

3. Uporaba razvlažilcev zraka

Razvlažilci zraka so izjemno učinkoviti pri zmanjševanju prekomerne vlage v prostoru po gradbenih delih. Delujejo tako, da vlečejo vlažen zrak skozi hladilne tuljave, kjer se vlaga kondenzira in zbira v zbiralniku ali pa se neposredno odvaja. Za večje prostore ali prostore z visoko stopnjo vlage so na voljo industrijski razvlažilci zraka, ki imajo izjemno moč in so sposobni obdelati velike količine zraka.

Ti razvlažilci zagotavljajo hitro in učinkovito sušenje ter preprečujejo težave, kot so nastanek plesni, poškodbe pohištva in gradbenih materialov. Industrijski razvlažilci so zasnovani za obvladovanje zahtevnih pogojev in so pogosto uporabljeni v gradbeništvu, skladiščih in velikih stanovanjskih objektih.

4. Redno spremljanje stanja

Uporaba higrometra, naprave za merjenje vlažnosti zraka, omogoča natančno spremljanje vlažnosti zraka. Idealna stopnja vlažnosti v bivalnih prostorih je med 40 % in 60 %, kar zagotavlja prijetno in zdravo bivalno okolje ter preprečuje nastanek plesni in drugih težav, povezanih z visoko vlažnostjo.

Pogosto preverjanje vlažnosti je posebej pomembno po gradbenih delih, ko se vlaga lahko zadržuje v stenah in drugih gradbenih materialih. S tem se prepreči dolgoročne poškodbe materialov in ohranja zdravje prebivalcev. Redno spremljanje stanja vlažnosti pomaga optimizirati tudi delovanje razvlažilcev, s čimer se zmanjšajo stroški energije in poveča učinkovitost sušenja.